🕰 1958-danes
📍Šolanje, vzgoja in socializacija psov 🏆
🤝 Povezujemo skrbnike in njihove štirinožne prijatelje
🎯 Priprava na izpite, tekmovanja in šolanje za vsakodnevno življenje
Pridruži se nam in postani del naše kinološke družine! 🐾❤️✨ V tem letu je bilo ustanovljeno društvo ljubiteljev športnih psov Slovenska Bistrica, kot 4. Naslednja pomembna prelomnica v delu društva je bila ustanovitev sel
ekcijske vzrejne postaje za kraške ovčarje naše avtohtone pasme psov leta 1969. Največje breme tega dela so nosili takratni predsednik društva Ivan KUPČIČ , Janez HOJAN in Miroslav ZIDAR. V tem času so člani društva na društvenem poligonu v Tirgotu postavili hišico za društvene aktivnosti. Z njegovo preselitvijo v Maribor in ustanovitvijo KD Tabor je ta dejavnost v našem društvu zamrla. Zgodnja 90. zaznamuje usmerjenost društva v vrhunsko šolanje službenih psov in redno sodelovanje v državni reprezentanci. Glavni akterji tistega časa so bili (Boris Lepšina, Albin Draksler, Stane Galun in Stanko Horvat). V istem času je društvo s svojimi inštruktorji pomagalo pri ustanovitvi in delu ptujskega kinološkega društva. Nekaj članov je ustanovilo KD tudi v Zrečah. V naslednjem obdobju je tako kadrovsko in člansko oslabljeno društvo delovalo predvsem na področju šolanja psov in organiziranju kinoloških prireditev. Bili smo soorganizatorji četveroboja, II. svetovnega prvenstva za nemške ovčarje, svetovnega prvenstva za dobermane,...
Zadnjih nekaj let so zaznamovale težave s sosedi, ki so se preselili v neposredno bližino društva in se niso mogli sprijazniti z dejavnostjo društva na tej lokaciji. Zaradi vse večjih pritiskov smo skupaj z občino pričeli iskati rešitev v nadomestni lokaciji in jo pred nekaj leti tudi našli. Tako smo se v letu 2007 preselili na idilično jaso sredi gozda, kjer bomo verjetno našli svoj mir za nadaljnjih 50 let. Idealni pogoji, zagnani inštruktorji in odziv okolice so realni temelji za to.
Formalni začetki kinologije v Slovenski Bistrici segajo v daljno leto 1958. najstarejše društvo v Sloveniji. Delo pri vzreji je nasledil gospod Ivan Božič.
