14/02/2023
V nedeljo mi je Damjan, ki je prišel na ogled našega tečaja povedal: "To je v bistvu ena skupinska terapija."
Ja, res je, moj tečaj je skupinska terapija za pse in ljudi.
Večina pasjih obiskovalcec ima takšne ali drugačne težave zaradi katerih so zaznamovani tudi njihovi ljudje. Moja naloga pa je, te travme prepoznati in poiskati način, ki odgovarja psu in skrbniku. ❤️
Spodaj je zgodba Lane in Blue-ja, ki sta uspešno končala tečaj osnovne vzgoje in se prelevila v čudovito usklajen duo! 🥰
"Naš Blue je bil najden kot ulični kužek in je kot posvojenček prišel k nam pred tremi leti. Ker je bil ob posvojitvi že odrasel kuža, po oceni veterinarja star približno leto in pol, žal nimamo informacij kako je živel pred posvojitvijo. Iz njegovega vedenja lahko sklepamo zgolj, da njegovo življenje ni bilo prav lepo.
Po prihodu k nam so se kaj kmalu pričele izražati njegove vedenjske težave.
Sprehodi v urbanih okoljih so bili nočna mora. Izpadi so nas silili v to, da smo se umikali v manj obljudene kraje. Blue ni maral ljudi in drugih psov. Vsako srečanje je zanj predstavljajo hud stres, zame pa katastrofo. Na sprehodih je lajal, renčal in se agresivno zaganjal v mimoidoče ljudi in pse.Nisem si upala niti predstavljati kako bi izgledal najhujši scenarij.
Kljub milijon prebranih člankov "kako do vzgojenega psa" in trudu, sama več nisem videla izhoda iz te situacije.
Zavedala sem se, da teh težav ne bomo uspeli odpraviti s kinološkimi društvi in malimi šolami, ker je Blue potreboval individualen pristop.
Po premisleku in posvetu z družino sem se odločila, da kontaktiram Tino in jo prosim za pomoč. Takoj je bila pripravljena priskočiti na pomoč. Prvo srečanje s Tino se je začelo katastrofalno. Na srečo je Tina zelo dobro vedela kako delati s takimi kužki in Blue jo je bil z vsakim srečanjem bolj vesel.
Skozi začetno individualno delo sem se naučila ogromno. Predvsem tega, da naš kuža čuti naše razpoloženje in nam da jasno vedeti, da ne želi sodelovati z nami, če sami nismo sproščeni. Na eni individualni uri Blue namreč ni želel sodelovati z mano, ker sem bila pod stresom. Nenehno se je obračal vstran od mene, se vsedal na tla in iskal pozornost pri Tini. Ko sem se skozi pogovor sprostila se je vrnil k meni in začel sodelovati. Spoznala sva tudi njene kužke in Blue jih je ob pravilnem združevanju sprejemal.
Ko sva dovolj napredovala sva se priključila skupini. Za Blueja je bil to precejšen zalogaj. Kar naenkrat okrog njega veliko kužkov, zanimalo ga ni nič (niti najljubši priboljški), ves čas je bil napet in v pripravljenosti. Najbolj zanimivo je bilo to, da so vsi kužki z veseljem sprejemali priboljške, Blue pa ne, čeprav je drugače strasten oboževalec priboljškov. Po parih skupinskih srečanjih je pričel z vohanjem in spoznavanjem okolice in kužki so ga zanimali vedno manj. Zame je bil največji dosežek takrat, ko mu za njega nekoč tako hudo stresna situacija več ni predstavljala večjih težav. Normalno je hodil v skupini z drugimi kužki, vohal po tleh in kar je najboljše - začel sprejemati priboljške. S priboljški sem končno uspela pridobiti njegovo pozornost, ki je na začetku tečaja nisem imela. Potrebnega je bilo kar nekaj mojega truda, potrpežljivosti in dela po Tininih navodilih.
Ne bom rekla, da so težave izvenele dokončno, še vedno se najde kakšna nepredvidljiva situacija v kateri reagira ampak sem se predvsem naučila kako njegovo pozornost preusmeriti in omiliti dano situacijo. Vsekakor lahko rečem, da je s pomočjo Tine in njenih nasvetov napredek ogromen. Blue je postal boljši kuža. Danes lahko grem z njim na sprehod kamor koli. Brez težav greva v trgovino (kjer so kužki dovoljeni), v bar na kavo, na dopust in nenazadnje tudi na pasjo plažo. Pravzaprav lahko gre z mano povsod.
Pred pol leta smo se odločili, da domek ponudimo še eni posvojeni psički. Glede na Bluejevo nesprejemanje drugih psov, nas je zelo skrbelo kako in če sploh jo bo sprejel. Tina nam je pomagala z nasveti kako ju pravilno združiti in kako naj poteka prihod v hišo (Bluejev teritorij). Vse je potekalo super, Blue jo je sprejel brez težav, kar pred začetkom tečaja zagotovo ne bi bilo mogoče. Zelo sta povezana in kar počne en počne tudi drug. Z družbo smo uspeli omiliti tudi Bluejevo ločitveno tesnobo.
Čeprav sva z Bluejem tečaj osnovne vzgoje zaključila, mislim da se bova z veseljem še kdaj pridružila tečaju, ker se ga je proti koncu zelo veselil in ker nanj in na njegovo vedenje to skupinsko druženje zelo dobro vpliva.
Vsekakor vsem, ki imate kužke z vedenjskimi težavami priporočam, da čim prej poiščete pomoč. Če bi se še enkrat odločala, bi se ponovno odločila za Tino in Srečne smrčke ❤️.
Tina hvala iz srca za ves tvoj trud in za vse neprecenljive nasvete, zaradi tebe je življenje z našim Bluejem dosti lepše ❤️."
Lana
