Veterina Golob

Call Directions Website

Veterina Golob ⚕️Ambulanta za male, divje in eksotične živali
🦅Zatočišče za zaščitene prostoživeče živali
☀️ Ustanovitelji Zavoda Zlato Oko

Človeški pogled je nenavadno prepričljiv. Pogosto verjamemo, da smo nekaj razumeli že zato, ker smo to videli. Toda v me...
12/11/2026

Človeški pogled je nenavadno prepričljiv. Pogosto verjamemo, da smo nekaj razumeli že zato, ker smo to videli. Toda v medicini, tako humani kot veterinarski, se prav na meji med videnim in razumljenim začne najpomembnejši del raziskovanja.

Na glavi našega pacienta smo obravnavali kožno tvorbo z izrazito ulcerirano oziroma razjedeno površino. Spremembo, ki s svojim videzom odpira številna diagnostična vprašanja, vendar sama po sebi še ne ponuja dokončnega odgovora.

Gre za benigno ali maligno novotvorbo? Ali morda za spremembo drugačne narave? Kaj se dogaja v tkivu, ki ga s prostim očesom ne moremo videti?

Telo nam svojih skrivnosti ne razkriva vselej na prvi pogled. Včasih od nas zahteva, da se ustavimo, pogledamo globlje in priznamo meje lastnega razumevanja.

V veterinarski medicini je prav sposobnost razlikovanja med domnevo in dokazom ena najpomembnejših oblik strokovne odgovornosti.

KIRURGIJA JE POSEG. DIAGNOSTIKA JE POT DO RAZUMEVANJA.

Kožno tvorbo smo kirurško odstranili, odvzeto tkivo pa poslali na patohistološko preiskavo. Ta nam bo pomagala opredeliti naravo spremembe in presoditi, ali je potrebno nadaljnje zdravljenje.

Ob tem velja poudariti, da ulcerirana površina še ne pomeni nujno malignega procesa. Prav tako velikost tvorbe ni zanesljivo merilo njene nevarnosti. Zato se medicina ne sme zadovoljiti zgolj in samo z videzom novotvorbe.

Resnično znanje se ne rodi iz prepričanja, da imamo vse odgovore, temveč iz pripravljenosti, da raziskujemo tisto, česar še ne razumemo.

Vsak veterinarski poseg zahteva znanje, natančnost in izkušnje. Toda strokovnost se ne izraža zgolj v spretnosti rok, temveč tudi v presoji, ki jih vodi.

V zavedanju, da pred nami ni samo bolezenska sprememba, ki jo je treba odstraniti, temveč živo bitje, ki nam je zaupano v oskrbo.

Med študijem se naučimo poimenovati kosti, mišice in tkiva. Razumeti zapletene fiziološke procese, prepoznavati bolezni in iskati načine njihovega zdravljenja.

Toda življenje je vselej več od tistega, kar je mogoče sploh opisati z diagnozo.

Žival ne pozna pomena histološkega izvida. Ne razume naših strokovnih izrazov in ne ve, zakaj je potrebna operacija. Pozna pa bolečino in njeno odsotnost. Nelagodje in olajšanje. Ranljivost lastnega telesa. In četudi nam svojih občutij ne more zaupati z besedami, zaradi tega niso nič manj resnična.

Morda se prav tukaj razkrije ena najpomembnejših razsežnosti veterinarskega poklica. V odgovornosti do življenja, ki nam svoje bolečine ne zna razložiti, a jo kljub temu občuti.

Naša naloga zato ni zgolj odpravljati bolezni, temveč tudi ohranjati dostojanstvo in dobrobit bitja, ki bolezen nosi.

Znanje nam daje možnost, da posegamo v življenje. Razumevanje in sočutje pa nas opominjata, kako veliko odgovornost s tem sprejemamo.

In morda je prav v tem eno najglobljih načel medicine, ne glede na to, ali gre za humano ali veterinarsko medicino: Ne le razumeti življenje, temveč ostati nežen do njega tudi takrat, ko ga skušamo zdraviti.

DRAGI LASTNIKI IN LASTNICE ŽIVALI, VAŠA POZORNOST JE NEPRECENLJIVA. 💝

Vi ste tisti, ki svoje živali poznate v njihovem vsakdanu. Poznate njihove navade, drobne posebnosti, veselje in tudi njihovo tišino.

Pogosto ste prvi, ki opazite, da je nekaj drugače. Da se je na koži pojavila majhna sprememba. Da je pogled manj živahen, korak previdnejši ali da se je vedenje, ki vam je bilo tako domače, nenadoma spremenilo.

Morda se vam takšna opažanja zdijo nepomembna. Toda včasih prav drobna odstopanja opozarjajo na bolezenski proces, ki ga še ne znamo prepoznati.

Živali nam ne morejo z besedami povedati, kje jih boli. Lahko pa jih opazujemo. Jim prisluhnemo na način, ki ne potrebuje besed. In ne pozabite, da je včasih največja nežnost, ki jim jo lahko namenimo, prav to, da njihovega tihega sporočila ne prezremo.

Ob novi ali spreminjajoči se kožni tvorbi zato pravočasno poiščite nasvet veterinarja. Tudi na videz majhna sprememba je lahko pomembna za zdravje vaše živali.

Skrb za zdravje se namreč ne začne v veterinarski ambulanti, na operacijski mizi ali pod mikroskopom. Pogosto se začne mnogo prej. Doma. V tistih povsem običajnih trenutkih, ko vaš pozoren pogled prepozna nekaj, česar še ne znamo poimenovati.

In včasih je prav ta drobna pozornost prvi korak k preprečevanju trpljenja, ki bi ga sicer lahko spregledali.

Če je naša naloga, da življenje zdravimo z znanjem, je vaša neprecenljiva vloga, da ga spremljate z ljubeznijo.

Kajti vsako življenje, ne glede na to, kako tiho izraža svojo bolečino, si zasluži, da je opaženo, razumljeno in varovano!

Tri zaščitene ptice danes sprejete v našo oskrbo. Ena od njih je bila ustreljena.🪶 Postovka. Strelna rana v levi peruti!...
07/11/2026

Tri zaščitene ptice danes sprejete v našo oskrbo. Ena od njih je bila ustreljena.

🪶 Postovka. Strelna rana v levi peruti!

Danes je v našo oskrbo prišla postovka s strelno rano v predelu levega karpometakarpusa, kostnega dela peruti. Ob takšni poškodbi nas poleg celjenja rane skrbi tudi, koliko funkcije bo perut lahko ohranila. Od tega je odvisna njena možnost vrnitve v naravo.

Ko jo držimo v rokah, držimo bitje, katerega življenje je imelo svoj tok: iskanje hrane, počitek, gibanje nad pokrajino. S strelom je človek posegel v ves ta svet. Zdaj so tu poškodovana perut, bolečina in odvisnost od naše pomoči.

Takšno dejanje je nesprejemljivo in strogo prepovedano. Postovka je zavarovana vrsta; zavestno poškodovanje in ubijanje zavarovanih živali je zakonsko prepovedano.

Ob njeni rani se odpira tudi vprašanje naše odgovornosti. Človek ima moč, da v trenutku spremeni usodo drugega bitja. Prav ta moč od nas zahteva zadržanost, spoštovanje in zavest, da ima življenje pred nami lastno vrednost. Obstaja v svojem središču sveta, tako kot vsak od nas v svojem.

Na takšna dejanja bomo opozarjali. Vztrajno, jasno in z vso odgovornostjo do živali, ki jih sprejemamo. Njihove poškodbe so tudi pričevanja o našem odnosu do živega! Ko oskrbujemo posledice nasilja, čutimo dolžnost, da o njem tudi spregovorimo!

Tej postovki zdaj pripadajo naše znanje, skrb in čas. Z vso strokovno pozornostjo bomo presojali njene možnosti okrevanja. Ob tem ostaja tiha želja, ki spremlja naše delo, da bi jo nekoč lahko izpustili iz rok in bi njeno življenje znova pripadalo njej.

🪶 Kanja. Star zlom nadlahtnice in dolga pot okrevanja.

Stari kostni zlomi prinašajo posebne izzive. Kost se lahko začne zaraščati v nepravilnem položaju, ob poškodbi pa se lahko razvijejo tudi spremembe mehkih tkiv, zmanjšana prožnost mišic in omejena gibljivost sklepov. Vse to otežuje zdravljenje in ponovno vzpostavljanje delovanja peruti.

Pred nami je dolgotrajno zdravljenje in rehabilitacija, katerih izida ne moremo zagotoviti.
Dokler bo obstajala strokovno utemeljena možnost okrevanja in bo zdravljenje v njeno dobro, ji bomo to možnost tudi omogočali.

Življenje, ki nam je zaupano, si zasluži skrbno presojo svojih možnosti. Tudi kadar je pot dolga in njen konec negotov. Naša naloga je, da mu namenimo znanje, čas in pozornost ter ostajamo ob njem z dovolj sočutja, da slišimo tudi njegove meje.

🪶 Kozača. Mišična utrujenost po zapletu v ograjo.

Kozača je bila sprejeta z mišično utrujenostjo po zapletu v ograjo. Poskusi, da bi se osvobodila, so ji jemali moč. Pri ptici, ki se dalj časa neuspešno poskuša rešiti, sta lahko izčrpanost in stres pomemben del ogroženosti.

Zdaj potrebuje mir, ustrezno podporno oskrbo in skrbno spremljanje okrevanja. Pri presoji njenega napredka nas bodo vodili splošno stanje, vračanje moči in sposobnost normalnega gibanja.

V njenem primeru se znova pokaže, kako različno doživljamo isti prostor. Ograja človeku označuje mejo, prostoživeča žival pa se v njej lahko ujame med gibanjem skozi svoje življenjsko okolje. Naše urejanje pokrajine tako sega tudi v življenja bitij, ki pri njem nimajo glasu!

Odgovornost do njih se začne z zavedanjem, da prostor, ki ga spreminjamo, že nekomu pomeni dom.

Kozači zdaj namenjamo čas in pogoje za okrevanje. Ob tem spoštujemo tudi njeno potrebo po miru in čim manjšem vznemirjanju. Skrb za prostoživečo žival zahteva posebno obzirnost: znati se približati, ko potrebuje pomoč, in se umakniti, ko potrebuje tišino.

Naša želja je, da bi se ji moč povrnila do te mere, da bo lahko znova samostojno zaživela v naravi.

💛 V podporo oskrbi prostoživečih živali smo ustanovili Zavod Zlato Oko.

Vsako bitje, ki pride v našo oskrbo, prinese svojo ranljivost in potrebo po pomoči. Zaupana nam je odgovornost, da njegovo bolečino prepoznamo, jo lajšamo in mu s potrpežljivo, strokovno oskrbo omogočimo najboljše možnosti za okrevanje.

Z donacijo nam pomagate zagotavljati diagnostiko, zdravljenje, ustrezno prehrano, vsakodnevno nego in rehabilitacijo. Pomagate nam biti ob njih tudi v dolgih tednih okrevanja, ko napredek prihaja počasi in je vsak majhen premik dragocen.

Če zmorete, postanite del te skrbi. Vsak prispevek sprejemamo s hvaležnostjo in zavedanjem, da za njim stoji človek, ki je v stiski drugega bitja prepoznal razlog, da pomaga.

Hvala, ker skupaj z nami ohranjate prostor, v katerem je ranjeno življenje deležno znanja, miru in sočutja. 💛

🌿 Kako lahko podprete naše poslanstvo?

🌍 Donacija:
www.goldeneyewildlife.org/sl/donate

📱 SMS donacija:
pošlji 𝗗𝗜𝗩𝗝𝗜𝗡𝗔𝟱 ali 𝗗𝗜𝗩𝗝𝗜𝗡𝗔𝟭𝟬 na 1919

💙 𝗦𝘁𝗿𝗶𝗽𝗲 (𝗻𝗮𝗷𝗵𝗶𝘁𝗿𝗲𝗷š𝗶 𝗻𝗮č𝗶𝗻 𝗽𝗼𝗱𝗽𝗼𝗿𝗲):
Podprete nas lahko preko varnega plačilnega obrazca Stripe, ki omogoča:
🍏 Apple Pay
💳 Bančne kartice (Visa, Mastercard)
💙 PayPal

Č𝗲 ž𝗲𝗹𝗶𝘁𝗲 𝗽𝗼𝗺𝗮𝗴𝗮𝘁𝗶 𝘁𝗮𝗸𝗼𝗷, 𝗹𝗮𝗵𝗸𝗼 𝘁𝗼 𝘀𝘁𝗼𝗿𝗶𝘁𝗲 𝘁𝘂𝗸𝗮𝗷 𝘃 𝗹𝗲 𝗻𝗲𝗸𝗮𝗷 𝘀𝗲𝗸𝘂𝗻𝗱𝗮𝗵 ⬇️

https://donate.stripe.com/aFa9AV3WU5lMg5a8Cg4ko02?fbclid=IwdGRjcANBJRZleHRuA2FlbQIxMQABHn_hEt1zPmEI9JBRdqFUc963yME_4iRYXEayerLoPNQhuEAyrl6x4CiLDhxv_aem_6sAalPjGxwfDrPHDKr3XJw

Za bančno nakazilo:🍀
ZAVOD ZLATO OKO
IBAN: SI56 0400 0028 0733 946
Koda namena: CHAR - Plačilo za dobrodelne namene
Referenčna številka: SI00 2026
BIC/SWIFT: KBMASI2X (plačilo iz tujine)

⸻

Vaš 𝟭% 𝐝𝐨𝐡𝐨𝐝𝐧𝐢𝐧𝐞 – majhen podpis, ogromna razlika.

Z njim omogočite zdravila, terapije, hrano, prevoze in oskrbo za vse zaščitene prostoživeče živali, ki jih rešujemo.
To je korak, ki ga sami ne morejo narediti.

Upravičenec: 𝗭𝗟𝗔𝗧𝗢 𝗢𝗞𝗢
Davčna številka: 𝟳𝟮𝟬𝟬𝟮𝟰𝟵𝟮

Delite njihovo zgodbo ter k pomoči povabite prijatelje in svojce.

Vsaka oskrbljena rana je dejanje odgovornosti do sveta, ki si ga delimo. Hvala, ker nam pomagate skrbeti zanj.

Veterina Golob • Zatočišče za prostoživeče zaščitene živali • Zavod Zlato Oko

Vsako življenje, ki nam je zaupano v oskrbo, nosi s seboj odgovornost, da njegovo bolečino prepoznamo in jo lajšamo.Tokr...
06/11/2026

Vsako življenje, ki nam je zaupano v oskrbo, nosi s seboj odgovornost, da njegovo bolečino prepoznamo in jo lajšamo.

Tokrat smo obravnavali budro oziroma morskega prašička s kamni v sečnem mehurju - cistolitiazo. Na rentgenskem posnetku so vidne izrazito svetle, zaobljene mineralne tvorbe. Kamne smo odstranili operativno, s posegom, imenovanim cistotomija, pri katerem kirurško odpremo sečni mehur in odstranimo kamne.

Ti lahko dražijo in poškodujejo sluznico mehurja ter povzročajo bolečino, krvav urin in oteženo uriniranje. Če kamen zaide v sečnico in zapre odtok urina, lahko ogrozi življenje živali.

Žival svojo stisko izraža z govorico telesa. Naša naloga je, da ji namenimo dovolj pozornosti, da jo razumemo.

Pri budrah so opozorilni znaki lahko cviljenje ali napenjanje med uriniranjem, pogosto izločanje majhnih količin urina, sključena drža, zmanjšan apetit in manjša aktivnost. Tudi tiha sprememba vedenja je lahko izraz precejšnje bolečine.

Kirurška odstranitev kamnov je pomemben del zdravljenja. Po posegu so ključni ustrezno lajšanje bolečine, spremljanje uriniranja ter skrb za hranjenje, hidracijo in celjenje. Ker se lahko kamni ponovno pojavijo, so pomembni tudi kontrolni pregledi in individualno prilagojena prehrana.

Lastnike spodbujamo, naj ob spremembah uriniranja ali zmanjšanem apetitu pravočasno poiščejo veterinarsko pomoč. Nezmožnost uriniranja zahteva takojšnjo obravnavo.

Spoštovanje do življenja se uresničuje v dejanji, v skrbnem pregledu, natančnosti posega in nežnosti, s katero spremljamo okrevanje.

Vaša Veterina Golob 💚

Naše praznično jutro je danes prispelo v kartonastih škatlah. 🍂🤍V vsaki od njih je živo bitje. S svojo zgodbo, svojimi p...
31/10/2026

Naše praznično jutro je danes prispelo v kartonastih škatlah. 🍂🤍

V vsaki od njih je živo bitje. S svojo zgodbo, svojimi potrebami in svetom, ki se je za nekaj časa skrčil na majhen in za njih varen prostor.

Zunaj zemlja diši po odpadlem listju. Jutra so hladnejša, dnevi krajši in zima je že čisto blizu. Pri nas pa se to jutro začenja s pripravljanjem nastanitev za živali, ki bodo tu nadaljevale svojo pot okrevanja.

Prispele so s Klinike za ptice, plazilce in male sesalce Veterinarske fakultete v Ljubljani. Kolegom se iskreno zahvaljujemo za dosedanjo oskrbo in skrb. Zdaj njihovo delo nadaljujemo mi, z isto željo, da bi se čim več teh živali lahko vrnilo v naravo. 🌿

Vsaka potrebuje primerno nastanitev, predpisano terapijo, ustrezno hrano in skrbno spremljanje. Pa tudi mir. Čas, da se po poti umiri, privadi na novo okolje in si postopoma nabere moči.

Ob njih se vedno znova učimo potrpežljivosti. Napredek je včasih komaj opazen. Prvi samostojno zaužit obrok, zanesljivejši korak, živahnejši pogled. A ko žival spremljaš dan za dnem, veš, koliko upanja lahko prinese takšna drobna sprememba!

Z živalmi, ki so k nam prispele to praznično jutro, smo v oktobru sprejeli že 56 živali.

Vsaka s svojo zgodbo in vsaka s svojim ritmom okrevanja. Medtem ko se zunaj drevesa počasi pripravljajo na zimski počitek, pri nas pripravljamo prostor za življenje, ki še potrebuje našo pomoč. Za nekatere bo naše zatočišče kratka postaja na poti nazaj v naravo, za druge varno zavetje skozi dolgo zimo. Za vse pa kraj, kjer bo nekdo vsak dan poskrbel zanje.

Zato zdaj zavihamo rokave in veselo na delo. Naši novi varovanci nas že potrebujejo!

Današnjemu prihodu bodo sledila jutranja hranjenja, čiščenje nastanitev, dajanje zdravil in spremljanje okrevanja. Vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih. Ob živalih, ki so prispele danes, ostajajo v naši oskrbi tudi tiste, ki okrevajo že dlje. Pred nami so meseci, za katere moramo zagotoviti dovolj hrane, zdravil in primernih prostorov.

Ob vsem tem nam vaša podpora pomeni ogromno. Z vašo pomočjo lažje poskrbimo za vsak obrok, zdravila in varno zavetje, še posebej zdaj, ko je pred nami zima.

Vsake donacije smo iskreno veseli, ne glede na znesek. Z njo nam pomagate nadaljevati delo, hkrati pa nam dajete občutek, da pri skrbi za te živali nismo sami.

Če lahko in želite, nas lahko podprete tudi vi.

📱 Pošljite DIVJINA5 ali DIVJINA10 na 1919 in prispevajte 5 ali 10 €.

💜Donacijo lahko preprosto opravite tudi prek varnega obrazca Stripe:
🍏 Apple Pay
💳 Visa ali Mastercard
💙 PayPal

Kliknite in namenite svoj prispevek za njihovo oskrbo ⬇️
https://donate.stripe.com/aFa9AV3WU5lMg5a8Cg4ko02

💞Za bančno nakazilo:
ZAVOD ZLATO OKO
IBAN: SI56 0400 0028 0733 946
Koda namena: CHAR - Plačilo za dobrodelne namene
Referenčna številka: SI00 2026
BIC/SWIFT: KBMASI2X (plačilo iz tujine)

🤍 Druge možnosti za donacijo najdete tukaj:
https://www.goldeneyewildlife.org/sl/donate

🕊️Namenite nam 1 % dohodnine. Vas nič dodatno ne stane, divjim živalim pa pomaga zagotoviti oskrbo.

Del svoje odmerjene dohodnine lahko namenite Zavodu Zlato Oko in tako med drugim podprete zdravljenje, hrano, prevoze ter varno zavetje za prostoživeče živali.

Zaradi tega ne plačate več dohodnine in ne dobite manjšega vračila. Sami le izberete, komu naj se nameni ta del davka. 🤍

Nam vaša odločitev pomeni ogromno. Takšna podpora nam pomaga načrtovati oskrbo in poskrbeti tudi za živali, ki bodo našo pomoč potrebovale v prihodnje.

Kako nam namenite svoj 1 %?

1. V portalu ali aplikaciji eDavki odprite obrazec »Zahteva za namenitev dela dohodnine za donacije« (Doh-Don).
2. Vnesite naslednje podatke:
Upravičenec: ZLATO OKO
Davčna številka: 72002492
Delež: 1 %
3. Zahtevo podpišite in oddajte.

👉 Odprite eDavke: https://edavki.durs.si/EdavkiPortal/OpenPortal/CommonPages/Opdynp/PageA.aspx

Za namenitev za leto 2026 zahtevo oddajte do 31. decembra 2026. Če ste nas že izbrali, hvala! Vaša izbira velja do spremembe ali preklica in je ni treba vsako leto obnavljati.

💙 Povabite še prijatelje, svojce in sodelavce. Posredujte jim to objavo in jih prosite, naj tudi oni razmislijo o namenitvi dela dohodnine našemu zavodu.

Hvala, če boste izbrali nas in k podpori povabili še koga. Vsaka takšna odločitev nam pomaga nadaljevati delo. 🐾

Hvala za vsak prispevek, delitev objave in prijazno besedo. Hvaležni smo, da ste ob nas. 🤍

18/10/2026

Danes smo vas prosili za pomoč pri prevozu mokoža. Nismo pa pričakovali tega, kar je sledilo.
V neverjetno kratkem času je bil prevoz urejen, nas pa je kontaktiralo približno 20 ljudi, pripravljenih pomagati. Ljudje, ki so se bili pripravljeni ustaviti sredi svojega dne in del poti nameniti eni sami, majhni divji ptici!

Mokož je močvirska ptica. Večino svojega življenja preživi skrit med gostim obrežnim rastlinjem, trstičjem in močvirji, zato ga veliko pogosteje slišimo, kot pa zares vidimo. Je plašen, izjemno občutljiv prebivalec mokrišč, drobno življenje iz sveta, ki ga ljudje pogosto komaj opazimo.

Danes je prišel v našo oskrbo v precej slabem stanju.

Prejel je potrebna zdravila in podporno terapijo, zaradi oslabelosti pa tudi hrano neposredno po sondi. Trenutno mu dajemo predvsem tisto, kar njegovo telo najbolj potrebuje: toploto, mir, tekočino, energijo in čas.

Njegovo stanje ostaja resno. Mokož je že sicer izjemno občutljiva in zahtevna vrsta za oskrbo, pri tako oslabelem osebku pa je vsak naslednji korak še toliko bolj negotov. V tem trenutku zato ne moremo vedeti, kam bo njegova pot vodila.

Toda danes ni bil sam.

Nekje med njegovim tihim svetom močvirja in našim se je spletla veriga ljudi, ki se med seboj večinoma sploh ne poznajo. Začela se je pri najditelju, ki ga je opazil, zaščitil in nas poklical. Nadaljevala se je pri vas, pri tistih, ki ste našo prošnjo videli, jo delili, napisali sporočilo ali preprosto sedli v avto. Vsak je dodal en majhen člen. In prav zaradi te verige je ena drobna, oslabljenja ptica v kratkem času prišla tja, kjer je lahko dobila pomoč.

Morda ne moremo rešiti vsakega življenja, ki nam prekriža pot. Lahko pa vedno znova izberemo, da nam ni vseeno.

Danes ste to izbrali vi.

Hvala vsakemu, ki ste se nam javili. Hvala vsem, ki ste objavo delili, ponudili prevoz ali samo držali pesti. Hvala najditelju, da je pomagal mokožu.

Vaš odziv je bil resnično neverjeten. 🤍

Zdaj pa držimo pesti za našega malega močvirskega borca!

18/10/2026

PREVOZ UREJEN.
Hvala vsem za tako velik odziv in pomoč! 🙏

Prosimo za pomoč pri prevozu mokoža v našo oskrbo. 🤍 LIMBUŠ -> MUTA

Gre za močvirsko vrsto ptice, ki je izjemno občutljiva na stres in rokovanje, zato je zelo pomembno, da je prevoz čim hitrejši, miren in varen.

Ptica se trenutno nahaja v Limbušu pri Mariboru.

Če bi jo kdo lahko pripeljal do nas, naj se nam prosim javi v zasebno sporočilo ali na telefon zavetišča: +386 31 813 097.

Hvala vsem, ki pomagate, da lahko pomoč pravočasno pride do živali, ki jo potrebuje. 🕊️

15/10/2026

Ko je prišel k nam, je s seboj prinesel strelno rano, ki je bila že močno invadirana z ličinkami mušic, bolečino in dneve, o katerih ne bomo nikoli vedeli ničesar. Ne vemo, kako daleč je hodil poškodovan, koliko noči je preživel sam in kolikokrat je moral izbrati še en korak namesto predaje.

Danes je stopil nazaj v naravo.

Brez besed, brez dolga, brez obljub. Samo z nečim, kar je bilo ves čas njegovo. S svobodo.

Takšni trenutki nas vedno znova spomnijo, da pomoč eni živali morda ne spremeni vsega sveta. Spremeni pa ves svet tistega enega življenja!

Zato danes ne želimo povedati samo njegove zgodbe, ampak tudi iskreno reči hvala. Vsem, ki ste pomagali ob njegovem sprejemu, operaciji, zdravljenju in oskrbi. Vsaka vaša pomoč je postala del poti, ki ga je pripeljala do današnjega dne.

In prav zaradi ljudi, ki se odločijo, da jim ni vseeno, lahko pomagamo naslednji živali. In naslednji.

Morda je v tem tudi nekaj najlepšega, kar lahko človek naredi: za trenutek stopiti v življenje drugega bitja, mu pomagati čez najtežji del poti in ga nato pustiti oditi.

Srečno, lisjak.
Ničesar nam ne dolguješ.
Samo živi!

Za njim pa pri nas ostajajo druge živali. Nekatere še zdravimo, druge pridobivajo moč za vrnitev v naravo. Nekatere pa bodo z nami ostale čez vso zimo in počakale na pomlad, na čas, ko bodo dnevi daljši, narava znova polna hrane in bodo pogoji za njihov povratek pravi.

Vsaka od njih ima svojo zgodbo. In vsaka potrebuje čas, oskrbo ter nekoga, ki se bo odločil, da mu ni vseeno.

Če želite podpreti delo našega zatočišča in živali, ki so trenutno v naši oskrbi, nam lahko pomagate z donacijo. Vsak prispevek pomeni hrano, zdravila, zdravljenje in še eno možnost, da se nekega dne tudi zanje odprejo vrata nazaj v naravo.

Ker prav zaradi ljudi, ki nam stojite ob strani, lahko tudi naslednja zgodba dobi takšen konec.

🌿 Kako lahko pomagate

🌍 Donacija:
www.goldeneyewildlife.org/sl/donate

📱 SMS donacija:
pošlji 𝗗𝗜𝗩𝗝𝗜𝗡𝗔𝟱 ali 𝗗𝗜𝗩𝗝𝗜𝗡𝗔𝟭𝟬 na 1919

💙 𝗦𝘁𝗿𝗶𝗽𝗲 (𝗻𝗮𝗷𝗵𝗶𝘁𝗿𝗲𝗷š𝗶 𝗻𝗮č𝗶𝗻 𝗽𝗼𝗱𝗽𝗼𝗿𝗲):
Podprete nas lahko preko varnega plačilnega obrazca Stripe, ki omogoča:
🍏 Apple Pay
💳 Bančne kartice (Visa, Mastercard)
💙 PayPal

Č𝗲 ž𝗲𝗹𝗶𝘁𝗲 𝗽𝗼𝗺𝗮𝗴𝗮𝘁𝗶 𝘁𝗮𝗸𝗼𝗷, 𝗹𝗮𝗵𝗸𝗼 𝘁𝗼 𝘀𝘁𝗼𝗿𝗶𝘁𝗲 𝘁𝘂𝗸𝗮𝗷 𝘃 𝗹𝗲 𝗻𝗲𝗸𝗮𝗷 𝘀𝗲𝗸𝘂𝗻𝗱𝗮𝗵 ⬇️

https://donate.stripe.com/aFa9AV3WU5lMg5a8Cg4ko02?fbclid=IwdGRjcANBJRZleHRuA2FlbQIxMQABHn_hEt1zPmEI9JBRdqFUc963yME_4iRYXEayerLoPNQhuEAyrl6x4CiLDhxv_aem_6sAalPjGxwfDrPHDKr3XJw

Za bančno nakazilo:🍀
ZAVOD ZLATO OKO
IBAN: SI56 0400 0028 0733 946
Koda namena: CHAR - Plačilo za dobrodelne namene
Referenčna številka: SI00 2026

⸻

Vaš 𝟭% 𝐝𝐨𝐡𝐨𝐝𝐧𝐢𝐧𝐞 – majhen podpis, ogromna razlika.

Z njim omogočite zdravila, terapije, hrano, prevoze in oskrbo za vse zaščitene prostoživeče živali, ki jih rešujemo.
To je korak, ki ga sami ne morejo narediti.

Upravičenec: 𝗭𝗟𝗔𝗧𝗢 𝗢𝗞𝗢
Davčna številka: 𝟳𝟮𝟬𝟬𝟮𝟰𝟵𝟮

Ob svetovnem dnevu živali bi lahko govorili o številkah, o sprejemih, zdravljenjih, rehabilitacijah in izpustih. Lahko b...
04/10/2026

Ob svetovnem dnevu živali bi lahko govorili o številkah, o sprejemih, zdravljenjih, rehabilitacijah in izpustih. Lahko bi naštevali primere, ki so se dobro končali, in tiste, ki se niso. Toda po vseh teh letih se nam zdi, da bistvo našega dela ni v številkah. Ostaja predvsem v spominu na posamezne živali in v tem, kar so nas naučile o življenju, odgovornosti in o nas samih.

Ko dovolj dolgo delaš z živalmi, začneš svet opazovati nekoliko drugače. Postaneš pozornejši na stvari, mimo katerih bi nekoč morda šel. Na ptico ob cesti. Na nenavadno tišino mladiča, ki bi moral biti živahen. Na pogled divje živali, ki se človeka boji z razlogom. Naučiš se, kako krhka je včasih meja med življenjem in smrtjo ter kako malo je potrebno, da jo nekdo premakne v eno ali drugo smer.

Včasih se vse začne z enim telefonskim klicem. Nekdo se je ustavil. Nekdo je pogledal še enkrat. Nekdo se je odločil, da poškodovane živali ne bo pustil tam, kjer jo je našel. Sledi kartonska škatla, nekaj kilometrov vožnje, pregled, zdravljenje, noč, v kateri večkrat preveriš, ali še diha, in naslednje jutro, ko si nekoliko bolj optimističen kot prejšnji večer. Včasih je to dovolj, da se zgodba obrne.

Videli smo živali, ki so k nam prišle tako oslabljene, da nismo vedeli, ali bodo dočakale jutro. Videli smo rane, ki so nastale po nesreči, in takšne, ki jih je povzročil človek. Videli smo mladiče brez mater, ptice z uničenimi perutmi, živali po prometnih nesrečah in takšne, pri katerih smo kljub znanju, zdravljenju in vsemu trudu na koncu morali priznati, da smo prišli prepozno.

Takšnih primerov človek ne pozabi preprosto zato, ker se začne nov delovni dan. Nekatere živali odidejo s tabo domov v mislih. Pri nekaterih se še dolgo sprašuješ, ali bi lahko naredil kaj drugače. Delo z živalmi te prej ali slej nauči ponižnosti, saj zelo jasno pokaže, da znanje in dobra volja ne pomenita vedno tudi zmage. Obstajajo meje, ki jih ne moremo prestopiti, in obstajajo trenutki, ko je največ, kar lahko živali še damo, mir, odsotnost bolečine in dostojanstvo.

Toda prav toliko je tudi trenutkov, zaradi katerih vztrajamo.

Težko je opisati občutek, ko ptica, ki tedne ni mogla leteti, ponovno razpre peruti in se prvič dvigne od tal. Težko je razložiti, kaj pomeni odpreti transportni boks živali, ki je prišla k nam poškodovana in prestrašena, ter opazovati, kako brez obotavljanja steče nazaj v gozd. Ne ozre se. Ne ve, koliko ljudi je zanjo skrbelo, koliko zdravil je prejela, koliko poti je bilo opravljenih zaradi nje ali koliko skrbi je povzročila.

In prav v tem je nekaj nenavadno lepega.

Od nje ne pričakujemo hvaležnosti. Pravzaprav si želimo nasprotno. Želimo si, da nas ne potrebuje več. Da ponovno postane previdna, samostojna in divja. Da gre stran od nas in se vrne življenju, ki ji pripada.

Morda smo prav skozi takšne trenutke razumeli, zakaj smo si sploh želeli ustvariti Zavod Zlato Oko.

Ni nastal iz prepričanja, da bomo lahko rešili vsako žival. Kdor dovolj dolgo opravlja to delo, ve, da je to nemogoče. Nastal je iz precej preprostejšega prepričanja: da žival ne bi smela ostati brez možnosti samo zato, ker nima človeka, ki bi rekel, da je njegova.

Bolečina živali brez lastnika ni nič manj resnična. Strah divje živali ni nič manjši. Življenje goloba ni manj življenje od življenja živali, ki spi v naši postelji, in poškodovana lisica ne postane manj vredna pomoči zato, ker nam nikoli ne bo pripadala.

Sčasoma smo se naučili, da vrednosti nekega življenja ne moremo meriti po njegovi uporabnosti, redkosti, lepoti ali naklonjenosti človeku. Življenje ima svojo vrednost že samo po sebi. Morda se ena najpomembnejših človeških odločitev začne prav v trenutku, ko to priznamo tudi tam, kjer od drugega bitja ne moremo pričakovati ničesar v zameno.

Zato naše delo nikoli ni bilo samo delo z živalmi.

V resnici nas vsak dan znova postavlja pred vprašanje, kakšni ljudje želimo biti.

Ali se bomo ustavili, kadar bi bilo lažje nadaljevati pot. Ali bomo opazili tisto, kar drugi spregledajo. Ali bomo znanje, ki ga imamo, razumeli samo kot poklic ali tudi kot odgovornost. In ali bomo zmogli narediti nekaj dobrega tudi takrat, ko za to ne bo priznanja, aplavza ali zahvale.

Marcus Aurelius je veliko razmišljal o tem, da človeka ne določa to, kar govori o svojih vrednotah, temveč način, kako ravna, ko pride trenutek, da jih živi. Živali so nam to misel skozi leta približale na zelo konkreten način. Ne zanimajo jih naši nazivi, naše besede in naše namere. Zanje obstaja samo tisto, kar dejansko naredimo.

Kljub vsem težkim primerom pa nas delo z živalmi ni naredilo bolj ciničnih. Prav nasprotno. Vedno znova smo priča tudi izjemni človeški dobroti. Človeku, ki se ustavi sredi poti zaradi poškodovane ptice. Družini, ki prevozi desetine kilometrov zaradi najdenega ježa. Otroku, ki želi vedeti, ali bo žival preživela. Najditelju, ki nas čez nekaj dni pokliče samo zato, da vpraša, kako je z njo.

Takšni trenutki nas spominjajo, da svet ni sestavljen samo iz ravnodušnosti. Veliko je tudi ljudi, ki jim ni vseeno.

In morda se prav tukaj skriva največje upanje.

Ni nam treba rešiti vsega, da bi bilo naše dejanje pomembno. Ni nam treba spremeniti sveta v enem samem dnevu. Včasih je dovolj, da spremenimo svet enemu živemu bitju.

Za nas je morda eno rešeno življenje samo majhen del dneva, tedna ali leta. Za tisto žival pa je bilo v nekem trenutku vse.

Ob današnjem dnevu zato ne želimo govoriti samo o ljubezni do živali. Ljubezen je lepa beseda, vendar sama po sebi ni dovolj. Živali potrebujejo predvsem odgovornost, znanje, spoštovanje in ljudi, ki bodo takrat, ko bo potrebno, tudi ukrepali.

Ta svet nam ne pripada bolj kakor njim. Nismo ga podedovali kot lastnino, ampak ga za kratek čas delimo z neštetimi drugimi življenji. Prav zato verjamemo, da se naš odnos do njih začne z zelo preprosto mislijo: da moč ne pomeni pravice do prevlade, temveč odgovornost do tistega, kar je šibkejše in od nas odvisno.

Vsem živalim, ki so v vseh teh letih prišle skozi naše roke, tistim, ki smo jih lahko vrnili domov, tistim, za katere smo skrbeli dlje, kot smo pričakovali, in tudi tistim, od katerih smo se morali posloviti, dolgujemo več, kot se morda zavedamo.

Naučile so nas potrpežljivosti, ponižnosti, vztrajnosti in spoštovanja do življenja.

Predvsem pa so nas naučile, da nobeno dobro dejanje ni premajhno, kadar je na drugi strani nekdo, za kogar pomeni vse.

4. oktober je dan živali. A morda je prav tako dan, ko bi se morali ljudje vprašati, kakšni želimo biti v svetu, ki ni samo naš.

Niso tukaj zaradi nas. Tukaj so z nami.

Veterina Golob in Zavod Zlato Oko

Na tej fotografiji so veliki skoviki in čuki, ki so zaključili rehabilitacijo in so pripravljeni na vrnitev v naravo.Nek...
29/09/2026

Na tej fotografiji so veliki skoviki in čuki, ki so zaključili rehabilitacijo in so pripravljeni na vrnitev v naravo.

Nekateri so k nam prišli še kot mladiči, drugi zaradi poškodb, oslabelosti ali zdravstvenih težav. Pri nekaterih je pot do tega trenutka trajala le nekaj tednov, pri drugih pa več mesecev.

Rehabilitacija prostoživeče živali poteka postopoma. Sprva so živali nameščene v manjših, nadzorovanih prostorih, kjer spremljamo njihovo zdravstveno stanje, prehranjevanje in okrevanje. Ko napredujejo, se selijo v večje prostore, zadnja stopnja pa je velika preletalnica.

Tam ni dovolj, da ptica samo poleti. Ponovno mora razviti moč, vzdržljivost, koordinacijo, zanesljivo manevriranje in vedenje, ki ga potrebuje za samostojno življenje.

Pomemben del rehabilitacije prostoživečih živali je tudi specializirana in strogo nadzorovana prehrana. Hrana mora biti zdravstveno neoporečna, sledljiva, pravilno vodena in ustrezno shranjena, saj lahko neustrezen plen predstavlja vir bakterijskih, parazitarnih ali drugih povzročiteljev bolezni ter ogroža tudi druge živali v oskrbi.

Zato hrano pridobivamo iz registriranih in preverjenih rej, tudi iz Avstrije, Nemčije in Nizozemske, kjer je zagotovljena sledljivost izvora in nadzor nad kakovostjo.

Takšni standardi so minimalni strokovni pogoji, ki jih mora izpolnjevati zatočišče za prostoživeče živali. Gre za osnovo veterinarske preventive, biološke varnosti in odgovorne rehabilitacije, katere cilj je, da se žival v naravo vrne v čim boljšem zdravstvenem stanju.

Enako pomembno kot zdravljenje in prehrana je tudi okolje, v katerem rehabilitacija poteka. Pri nas to pomeni namenske rehabilitacijske prostore in preletalnice, nadzorovane vhode, razkuževalne bariere, ločevanje posameznih skupin živali, redno čiščenje in razkuževanje opreme ter dvojne varnostne pregrade tam, kjer je to potrebno. Dostop do živali je omejen izključno na osebje, ki sodeluje pri njihovi oskrbi, s čimer zmanjšujemo nepotreben stik s človekom, možnost pobega ter tveganje prenosa bolezni med posameznimi pacienti.

Rehabilitacija prostoživečih živali zato ni zgolj namestitev in hranjenje. Gre za strokovno voden proces, ki zahteva ustrezne prostore, usposobljeno osebje, veterinarski nadzor, biološko varnost in jasno določene protokole dela.

Za uspešnim izpustom zato stojijo tedni ali meseci veterinarske oskrbe, ustrezne prehrane, zdravljenja, čiščenja, spremljanja in rehabilitacije.

Ti skoviki so zdaj prišli do zadnje točke svoje poti pri nas. Do trenutka, ko nas ne potrebujejo več.

Vzdrževanje takšnega standarda oskrbe zahteva veliko več kot samo dobro voljo. Zahteva ustrezne prostore, specializirano prehrano, veterinarsko oskrbo, zdravila, opremo, usposobljene ljudi in vsakodnevno delo.

In prav zato ima vsaka donacija resnično težo. Z njo ne podprete le našega dela ampak postanete del poti živali od trenutka, ko je ranljiva in odvisna od pomoči, do trenutka, ko ponovno odleti v naravo.

Ko eden od teh skovikov razpre peruti in izgine med drevesi, je v tem trenutku tudi del vsakega človeka, ki je pomagal! Vsakega, ki je doniral, delil objavo, pripeljal žival, ponudil prevoz ali preprosto verjel, da je vredno pomagati!🧡

Na takšno pomoč ste lahko ponosni! Ker ne gre le za eno rešeno žival. Gre za ohranjanje narave, za skrb za najbolj ranljive vrste in za to, da v Sloveniji obstaja prostor, kjer prostoživeča žival dobi možnost, da se vrne tja, kamor pripada.

Če nas želite pri tem podpreti, bomo za vsako donacijo iskreno hvaležni.

🦉PODPRITE NAŠE DELO 🦉

🌍 Donacija:
www.goldeneyewildlife.org/sl/donate

📱 SMS donacija:
pošlji 𝗗𝗜𝗩𝗝𝗜𝗡𝗔𝟱 ali 𝗗𝗜𝗩𝗝𝗜𝗡𝗔𝟭𝟬 na 1919

💙 𝗦𝘁𝗿𝗶𝗽𝗲 (𝗻𝗮𝗷𝗵𝗶𝘁𝗿𝗲𝗷š𝗶 𝗻𝗮č𝗶𝗻 𝗽𝗼𝗱𝗽𝗼𝗿𝗲):
Podprete nas lahko preko varnega plačilnega obrazca Stripe, ki omogoča:
🍏 Apple Pay
💳 Bančne kartice (Visa, Mastercard)
💙 PayPal

Č𝗲 ž𝗲𝗹𝗶𝘁𝗲 𝗽𝗼𝗺𝗮𝗴𝗮𝘁𝗶 𝘁𝗮𝗸𝗼𝗷, 𝗹𝗮𝗵𝗸𝗼 𝘁𝗼 𝘀𝘁𝗼𝗿𝗶𝘁𝗲 𝘁𝘂𝗸𝗮𝗷 𝘃 𝗹𝗲 𝗻𝗲𝗸𝗮𝗷 𝘀𝗲𝗸𝘂𝗻𝗱𝗮𝗵 ⬇️

https://donate.stripe.com/aFa9AV3WU5lMg5a8Cg4ko02?fbclid=IwdGRjcANBJRZleHRuA2FlbQIxMQABHn_hEt1zPmEI9JBRdqFUc963yME_4iRYXEayerLoPNQhuEAyrl6x4CiLDhxv_aem_6sAalPjGxwfDrPHDKr3XJw

Za bančno nakazilo:🍀
ZAVOD ZLATO OKO
IBAN: SI56 0400 0028 0733 946
Koda namena: CHAR - Plačilo za dobrodelne namene
Referenčna številka: SI00 2026

Vaša pomoč se ne konča pri nas. Nadaljuje se v vsakem letu, v vsakem koraku in v vsakem življenju, ki se vrne tja, kamor pripada. Ko se odprejo vrata in žival znova izgine v naravi, v tistem trenutku z njo odide tudi del vaše dobrote.

Hvala, ker verjamete, da je vsako življenje vredno truda. Hvala, ker nam pomagate ohranjati prostor, znanje in možnost, da lahko prostoživečim živalim pomagamo takrat, ko so najbolj ranljive. Vsaka vaša pomoč pušča sled, ne pri nas, temveč tam, kjer je najpomembneje. V naravi.🌿

Address

Glavni Trg 7
Muta
2366

Opening Hours

Monday 08:00 - 16:00
Tuesday 08:00 - 16:00
Wednesday 08:00 - 16:00
Thursday 08:00 - 16:00
Friday 08:00 - 16:00
Saturday 09:00 - 12:00

Telephone

+38628761285

Alerts

Be the first to know and let us send you an email when Veterina Golob posts news and promotions. Your email address will not be used for any other purpose, and you can unsubscribe at any time.

Shortcuts

Share

Category

Nearby pet stores & pet services