11/11/2025
UMIRJENOST pride, ko dosežemo ravnovesje in zadovoljimo nagone🐶
Zadnje čase pogosto opažam en in isti vzorec.
Ljudje mi pravijo: “S psom zadnje leto delamo izključno na umirjenosti, pa še vedno ima težave. Svetovali so nam aktivnosti, kjer se energija nikoli zares preveč ne dvigne, da se izogibamo vse stresnim faktorjem, da ohranjamo nizke stresne hormone, pes pa je vse slabši.
Še vedno lovi avtomobile, se zaganja v druge pse, skače na ljudi, vleče na povodcu in počne še marsikaj drugega, kar ni zaželeno.”
Tu se pogosto začne začaran krog: ljudje so prepričani, da morajo s psom še več delati na umirjenosti, nadzoru impulzov, namesto, da bi s psom delali aktivno in sodelovali z njim se poslužujejo samo še interaktivnim igračam, zunaj pa se odločijo za korekcije vedenja.
🐶
Kje pes sploh sprošča svojo energijo, kje živi svojo pasmo?
Ali mu sploh omogočamo, da frustracijo, ki se kopiči v njem, nekje varno in zdravo sprosti?
Velikokrat pozabimo, da ima vsaka pasma svoj prvotni namen. Pes, ki je bil vzrejen za delo, gibanje in usmerjeno porabo energije, ne more preprosto »živeti umirjeno«, če mu te potrebe ne omogočimo.
Bistvo dela s psom se torej ne skriva samo v umirjenosti, ampak v ravnovesju in vodenju nagonov.
Vsako živo bitje izkuša tako umirjenost kot visoko energijo. Če psu ne pokažemo, kako se vesti takrat, ko je njegova energija visoka, bo sam poiskal način, kako se z njo soočiti. In pogosto se ta način ne sklada z našimi željami.
Poslušnost se ne gradi, ko je pes popolnoma umirjen in pasiven.
Zgodi se, ko znamo MI njegovo energijo voditi na vseh ravneh.
Izogibanje igri sploh plenski, ruši naš odnos, saj se tam zgodi tista ključna točka, kjer se vrata do poslušnosti odprejo ali pa zaprejo.
RAZUMETI VZROK, NE LE POSLEDICO
Pogosto ljudje tudi nezaželeno vedenje povezujejo s strahom ali s preteklimi travmami. Verjamejo, da je pes imel slabo izkušnjo pri vzreditelju ali v prejšnjem okolju. A to ni vedno res.
Ko se srečujemo z reaktivnostjo, je ključno, da se vprašamo, zakaj je sploh nastala.
– Ima pes genske predispozicije?
– Smo mi na začetku komunicirali napačno?
– Smo delali česa preveč ali česa premalo?
– Razumemo pasjo govorico, ali pa preprosto vse ignoriramo?
Ko pridete k meni na prevzgojo, vas vedno vodim skozi poglobljen vprašalnik, ki hitro razkrije določene vzorce v odnosu s psom.
Z dodatnimi »testi« pri psu pa dobimo še jasnejši vpogled v njegovo vedenje, nagone in način razmišljanja.
Zato vam mnogokrat ne morem dati natančnega odgovora že po telefonu ali po elektronski pošti – psa moram videti, da razumem njegovo energijo in način reagiranja.
KLJUČ JE V DELU
Eden najpogostejših razlogov za reaktivno vedenje psa je nagon.
Je del vsakega psa, bolj ga ignoriramo ali zatiramo močneje bo izraženo nezaželeno vedenje.
Namesto da psa stalno »umirjamo«, je veliko bolj učinkovito, da ta nagon usmerimo – v dejavnost, ki bo koristna in zabavna za oba in po končanem delu- porabljeni energiji, pokažemo psu, kako se umiriti.
Jasno je, da pes z močnim nagonom potrebuje več naše angažiranosti.
Naša naloga je, da mu omogočimo, da energijo sprosti na pravem mestu, v aktivnosti, ki nadomesti njegov prvotni namen. To je lahko tek, vlečenje, delo z nosom, igra z žogo, vaje poslušnosti – karkoli, kar ga zaposli tako fizično kot mentalno.
Pes ni robot in ni vedno miren.
Tako kot mi potrebuje priložnost, da nekaj doživi, sprosti napetost in se premakne.
Umirjenost ni cilj sama po sebi – je posledica notranjega ravnovesja, ki ga dosežemo takrat, ko psu dovolimo biti pes.
