21/10/2018
PASMA ALANO ESPANOL
Opis
Španski Alano (Alano Español/španski buldog) spada med molose je velik, močan pes . Je preprostega videza s fiziologijo, ki mu zelo dobro ustreza zlasti za dolgotrajnejši hiter tek in za odločno zadrževanje divjih živali ali domače živine (govedo,konji), ko se mu to ukaže. Z dobrim sorazmerjem telesne strukture je prsni koš usločen, ne cilindričen, sega do ravni komolcev, imajo tudi močno in čvrsto pleče ter viher. Sprednje noge so močnejše od zadnjih in ravne, gledano od spredaj ali s strani. Tace so v splošnem precej večje od psov iste velikosti in teže. Profil hrbtenice pasme Alano se malo dviga proti zadnjemu delu ali je vsaj raven, nikakor ni spuščen navzdol. Mišice zadnjega dela telesa so dobro razvite, zadnje noge, pa kažejo zelo dobro definirane gležnje in močne tace. Rep je gostejši pri korenu, proti konici se tanjša in ni nikoli obrezan, saj ga pri ostrih zavojih in premikih med lovom ali delom z divjim ali poldivjim govedom pes uporablja, kot krmilo. Ko rep stoji nizko, se ne dotika zadnjega dela telesa psa. Trebuh je potegnjen navznoter, zaradi česar je bolj športnega videza, kot druge težje pasme molosov. Vrat je krepak, močan in širok, z dvema podbradkoma, ki ne smeta nikoli viseti nizko. Glava je brahicefalična (kot pri buldogih) po obliki, oglata po videzu ter z resnim izrazom. Gobec je širok in predstavlja približno 35 % celotne dolžine glave, konča se navpično. Smrček je velik, širok, črne barve ter z odprtimi nosnicami. Ušesa so navadno obrezana, rahlo zaobljena na koncu. Neobrezana ušesa so srednje velikosti in se prepogibajo čez obraz. Alano psi imajo zelo močne čeljusti. Zobje so široki, dobro ločeni med seboj, z zelo močnim in čvrstim škarjastim ugrizom ali invertnim škarjastim ugrizom. Podsekavi ugriz je dovoljen, v kolikor znaša 2 mm ali manj. Med hojo delajo Alano psi dolge korake, kot panterji, saj imajo navado držati glavo nizko, rahlo in počasi jo nagibajo na vsako stran, s čimer je močno pleče še bolj opazno. Alano psi so neutrudljivi molosi, ki lahko dolgo časa ohranijo stanoviten, eleganten in okreten tek. Pri galopiranju so hitri in zelo okretni, telo v celoti raztegnejo in skrčijo pri vsakem koraku, oviram se izmikajo z neverjetno spretnostjo, zaradi česar dajejo videz, kot da se nikoli ne utrudijo, tudi če morajo galopirati več kilometrov, to delajo z lahkoto. Barva dlake vključuje rumeno in volčjo sivo, rumenkasto-rjavo in rdečo (v svetlih ali temnih odtenkih), z ali brez tigrastih vzorcev (lise) in ali črno masko. Črna in rumeno-rjava barva – vedno s tigrastimi vzorci, ki jim v španščini rečejo »negro y atigrado«, kar v prevodu pomeni »črn in s tigrastim vzorcem«). Beli vzorci so lahko prisotni le na gobčku, vratu in prsnem košu, spodnjem delu nog, trebuhu in na konici repa; bela barva nikoli ne prevlada.
Temperament
Alanov temperament je zelo resen, a hkrati zelo ubogljiv do gospodarja, kateremu se vedno ukloni in podredi. Psi te pasme so zelo ljubeči do družine, vseh družinskih članov in ljudi, ki jih poznajo. Vedno so izjemno potrpežljivi in dobri z otroki, zato so primerna družba otrokom vseh starosti. So zelo zanesljivi, stabilni, ubogljivi, zelo malo lajajo. Zelo dobro in hitro se učijo. Vendar pa bo Alano tujce opazoval s sumničenjem ter v primeru, da je to potrebno(kadar ščiti družino ali živino), napadel z zelo malo opozorila. Ko ima divjo žival med svojimi zobmi, ne glede na njeno velikost, naravo ali agresivnost, Alano popolnoma ignorira občutja, kot sta bolečina ali strah, ter se ne bo predal, dokler mu tako ne bo rečeno ali dokler ne izpolni ukaza, ki mu je bil dan. Alano se bo za izpolnitev ukaza boril do smrti, naj si bo to divji prašič ali bik. So neustrašni, zvesti, predani in zelo delavni. Dobro uravnovešeni in stabilni, samozavestni ter z zelo visokim pragom bolečine. Močni in zaščitniški, a nikakor nikoli agresivni. Lastnosti pasme niso vidne v celoti, dokler žival ne doseže polne zrelosti, to je pri približno 2 ½ letih ali več. Kadar se ta pasma vzreja za življenje v tropu, so ti psi dobri in družabni z drugimi psi, uživajo v zabavni, razposajeni igri. Dobro sprejemajo družbo drugih psov.Vendar pa Alano ne bo popustil, v kolikor je izzvan. Španski Alano, kot vse pasme tipa mastif, mora imeti dobrega lastnika, ki razume njegova pasja nagonska vedenja. Z neverjetno gibljivostjo lahko, kot mačke plezajo po drevesih ter z mesta skočijo zelo visoko. Alano pse je zelo prilagodljiv in ga lahko imamo v hiši, vendar je zaradi njegove želje po nenehnem gibanju za to pasmo najbolje, da je zunaj. Mladi samčki Alano radi žvečijo in raje uničujejo stvari, kot mlade samičke Alano. Cilj vzgajanja tega psa je doseči status vodje tropa. Za psa je nagonsko, da ima svoje mesto v tropu. Ko ljudje živimo s psi, postanemo njihov trop. Celoten trop sodeluje pod enim vodjo, meje so jasno definirane. Vi in vsi ostali ljudje MORATE biti po hierarhiji na višjem mestu kot pes. To je edini način, da bo vaš odnos z Alanom uspešen.
Višina, teža
Višina: Samci 58–63 cm, samice 55–60 cm
Teža: Med 35 in 40 kg, stalno ravnovesje med velikostjo in težo.
Zdravstveni problemi
Ta pasma ni bila nikoli vzgajana zaradi videza. To so stari kmečki psi, ki so že dolga leta navajeni trdega dela pod neusmiljenimi pogoji na podeželju, kjer preživi le najboljši. To je morda razlog, da je pasma španski Alano zelo odporna, zdrava in ni nagnjena nobeni določeni bolezni. Lastnik Alano Curra pravi: »Ko so poškodovani ali bolni, je čas okrevanja izjemen. Na primer: pri starosti 80 dni se je Curro okužil s parvovirozo (parvo virus v španščini). Veterinar mi je po ugotovljenem virusu povedal, da bo Curro živel še približno teden dni in nato poginil. Trajalo je le 5 dni, in Curro je ozdravel.« Poleg pasme Cane Corso je Alano ena izmed redkih pasem molosov, ki se ne slinijo in ne smrčijo.
Življenjski pogoji
Čeprav so Alano prilagodljivi in jih imamo lahko v hiši, kot hišne ljubljence, je za te pse najbolje, da živijo in spijo zunaj. Alano brez težav vzdrži visoke in nizke temperature, sušo in vlago. Na primer: med zimo v kontinentalni Španiji temperature dosežejo od 30 do 20 stopinj Celzija pod ničlo. Na severu Španije je vlaga izjemno visoka. V srednjem delu države je podnebje suho, z mrzlimi zimami in vročimi poletji, medtem ko je jug suh ali vlažen (odvisno od province), a z blagimi do visokimi temperaturami. Španski Alano vedno spi zunaj in se brez težav prilagodi vsem opisanim podnebjem.
Sprehodi in telesna aktivnost
Če psi niso uporabljeni za delo, ampak so hišni ljubljenčki, morate poskrbeti za zadosti dnevne telesne aktivnosti. To pomeni vsaj tri sprehode dnevno, eden izmed njih naj bo daljši in po odprtem območju, najbolje na podeželju, kjer lahko tečejo in se igrajo.
Življenjska doba
Od 11–14 let.
Velikost legla
Od 4 do 8 mladičev.
Nega
Alano psi so kratkodlaki psi, ki potrebujejo malo nege. Občasno krtačenje z gumijasto krtačo pomaga pri odpadanju dlake in prepreči odpadanje večje količine dlake po hiši. Vendar je to pes, za katerega je najbolje, da je zunaj, zato mora biti večino časa zunaj, in ne v hiši. Kopanje psov je primerno le po potrebi, saj odstranjuje naravna olja v koži. Pasma povprečno menja dlako.
Izvor
Alano je zelo stara pasma. O njenem izvoru obstaja več teorij. Večina ljudi današnjo pasmo španskih Alanov povezuje s psi, ki so jih Alani pripeljali s seboj, ko so vdrli na Iberski polotok leta 406. Ti psi ne izvirajo iz katerekoli pasme, ki jo poznamo danes, pač pa so predniki mnogih pasem molosov, ki so danes izjemno priljubljene, kot na primer nemška doga ali bordojska doga. Alano psi niso bili prisotni samo v Španiji, ampak tudi v drugih območjih, kamor so vdirali Alani, a so le v Španiji preživeli več kot 1500 let do današnjih dni. Skupina Alano navdušencev je v začetku 80. let 20. stoletja veliko časa porabila za ugotovitev točne demografske lege pasme Alano. Pasma ni bila nikoli prisotna na razstavah psov ali vzrejana zaradi lepote. Tisti čas so vsi mislili, da je pasma Alano po vsej verjetnosti izginila z večine odprav na lov za divjimi prašiči in rančev v Španiji. Carlos Contera je s kolegi temeljito preiskoval španska podeželska območja v iskanju tega legendarnega molosa, čigar propad se je začel leta 1883 s prepovedjo udeležbe na bikoborbah. Iskanje je bilo uspešno. Nekaj Alano psov so našli v pokrajinah Extremadura (jugozahod Španije) in Castille (osrednja planota) ter veliko in stabilno populacijo približno 300 psov v dolini Encartaciones na severu Španije. To so bili isti Alano psi kot tisti, ki so jih stoletja uporabljali za vodenje pol divjih pasem goveda. Okrevanje pasme se je začelo z najboljšimi izmed teh Alano psov. Za zagotovitev avtentičnosti so na veterinarski fakulteti univerze v Cordobi analizirali njihov DNK. Španski Alano je v preteklosti služil predvsem petim namenom:
1. Vodenje divjega ali pol divjega goveda
2. Bikoborbe (prepovedano s špansko zakonodajo v 19. stoletju)
3. Lov na divje živali
4. Zaščita in obramba
5. Vojna
Danes služijo le za vodenje živine in lov. Med delom se psi pasme španski Alano zanašajo na močan ugriz, poslušnost in dobro uravnotežen karakter. Stisk čeljusti psov te pasme je postal domala legendaren. Je izjemno učinkovit ne le zato, ker ti psi pri ugrizu uporabijo celotno čeljust vse do kočnikov za čvrst ugriz, katerega lahko držijo dolgo časa, ampak tudi zato, ker plen spustijo, ko se jim to ukaže. Pri teh psih je izpust tako pomemben kot prijem. Psi pasme Alano so nadarjeni za vodenje živine, lov, sledenje, so dobri psi čuvaji, vlečni psi, policijski psi, so zelo poslušni in ubogljivi ter spretni.
