03/09/2026
Preteklo soboto, je Simon na seminarju rekel:
»Če bi vzreditelji opravljali svoje delo, kot se zagre, in če bi vsak svoje delo opravljal odgovorno – vzreditelji, veterinarji, groomerji in lastniki – bi bilo morda manj bolezni, kožnih težav, živčnosti in prestrašenih psov.«
Stavek, ki me je spodbudil k razmisleku.🤔
Kako pogosto živali pravzaprav prilagajamo sebi?
Izbiramo pasme zaradi videza, barve, velikosti, dlake… želimo nekaj, kar nam je všeč, in pri tem včasih pozabimo vprašati, kaj ta naša želja pomeni za življenje živali.
Želimo določeno obliko telesa, določeno dlako, določene značilnosti. A za 'popolnim videzom' je vedno telo. In v tem telesu je življenje.☝🏻🐾
Zato je pomembno, od koga psa kupimo. Dober vzreditelj ne vzreja samo lepega psa. Razmišlja o zdravju, genetiki, karakterju, socializaciji in kakovosti njegovega prihodnjega življenja.
A odgovornost se s prihodom psa domov ne konča.
👉🏻 Pomemben del te zgodbe smo tudi groomerji. Naše delo ni samo striženje in urejanje dlake. Smo med tistimi, ki psa redno vidimo od blizu in lahko opazimo spremembe, ki jih lastnik morda spregleda – težave s kožo, ušesi, kremplji, parazite, vozle, bolečino ali nenavadno vedenje.
Dober groomer ne bi smel videti samo dlake.
Videti mora psa. ❤️
In prav tako mora znati povedati, kdaj nekaj ni več stvar nege, ampak je potreben veterinar. Kdaj psa ne smemo siliti. Kdaj je njegovo vedenje znak strahu ali stiske.
VZREDITELJI, VETERINARJI, GROOMERJI IN LASTNIKI - VSAK IMA SVOJ DEL ODGOVORNOSTI!
Zato se morda velja vprašati:
Ali res skrbimo za psa ali ga samo prilagajamo svojim predstavam o tem, kakšen naj bi bil?
Ker pes ni modni dodatek.
Ni trend.
Ni popolna frizura za fotografijo.
Je živo bitje, ki nam zaupa.
In če smo mi tisti, ki odločamo o njegovem življenju, je najmanj, kar mu lahko damo, odgovornost. 🌸✨️